S širitvijo vojne na udaru še ena pomembna morska ožina

Vojna na Bližnjem vzhodu z zaprtjem Hormuške ožine pretresa svetovne energetske trge, saj se je surova nafta marca podražila za okrog 60 odstotkov. Minuli konec tedna so se spopadom prvič pridružili tudi z Iranom povezani hutijevski uporniki v Jemnu, kar poraja skrbi o ustavitvi ladijskega prometa skozi še eno pomembno ožino v regiji.

Hutijevci, ki nadzorujejo jemensko prestolnico Sana in večino severnega dela države, so v soboto izvedli raketni napad na Izrael. Izrael je sporočil, da je prestregel raketo iz Jemna, toda gre za prvi poseg hutijevcev v konflikt, ki sta ga 28. februarja s prvimi napadi na Iran sprožila Izrael in ZDA. S tem se poleg iranske grožnje v Hormuški ožini krepi tudi grožnja napadov na ladje v ožini Bab al Mandab ob južnem vstopu v Rdeče morje.

Milica, ki skupaj z libanonskim Hezbolahom, palestinskim Hamasom in iraškimi šiitskimi milicami tvori tako imenovano “os upora” (Axis of Resistance, angl.) pod vodstvom Irana, je z raketami in droni napadla več kot 100 ladij od novembra leta 2023 do začetka leta 2025, takrat v odziv na izraelsko invazijo v Gazi. Zaradi grožnje so ladjarji promet med Azijo in Evropo preusmerjali na daljšo pot okrog Rta dobrega upanja namesto skozi Sueški prekop.

Lani so uporniki napadli štiri ladje v ožini ob obali Jemna, in sicer v juliju, avgustu in septembru, po podatkih pomorskega portala Lloyd’s List. Junija je Izrael ob pomoči ZDA napadel Iran, obstreljevanje med državama pa je trajalo 12 dni. Ob letošnjih spopadih so hutijevci zadnji v iranski koaliciji, ki so se pridružili bojem – Hezbolah se z Izraelom bojuje v južnem Libanonu, šiitske milice pa so napadale ameriške vojaške baze v Iraku.

Kako pomembna je ožina

Morska ožina Bab al Mandab (v prevodu Vrata žalosti) je edina vstopna točka v Rdeče morje za ladje, ki potujejo proti Sueškemu prekopu iz Azije v Evropo, oziroma edina izstopna točka iz Rdečega morja za ladje, ki potujejo v nasprotni smeri. Ožina med Jemnom in afriško državico Džibuti je široka okrog 30 kilometrov in je ena najbolj prometnih na svetu, saj skozi Sueški prekop običajno potuje okrog 12 odstotkov svetovne trgovine, vključno z nafto, plinom, žiti, kovinami in potrošniškim blagom.

Zaprtje tako ne bi vplivalo le na energetske trge, ampak na celotno pomorsko logistiko. Napadi, ki so se začeli konec leta 2023, so promet oklestili za več kot polovico, z okrog 75 prehodov dnevno na okrog 33. Preusmeritve savdske nafte iz Perzijskega zaliva so sicer rahlo povečale promet skozi Bab al Mandab v marcu, a ta ostaja krepko pod ravnmi pred zadnjo krizo, saj mnoge trgovske ladje še vedno potujejo okrog Afrike, kar potovanje podaljša za od 10 do 20 dni.

Ožina je postala še bolj pomembna v času, ko je za promet skoraj v celoti zaprta Hormuška ožina, skozi katero nafta in plin iz Perzijskega zaliva dosežeta mednarodne trge. Za izvoz plina iz Zaliva, ki ga skoraj v celoti prispeva Katar, obvodne poti ni, saj izvoz poteka z utekočinjenim plinom (LNG) na tankerjih, ne po plinovodih. Ti tankerji so ujeti v zalivu, zato stoji skoraj petina svetovnega LNG.

V primeru nafte pa imata obvodne naftovode mimo ožine Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE), a te zmogljivosti ne dosegajo ravni, ki se stekajo čez Hormuško ožino. Naftovoda lahko ob polni zmogljivosti preneseta okrog devet milijonov sodov na dan, medtem ko Hormuška ožina običajno sprejme 20 milijonov sodov na dan, tj. petino svetovne proizvodnje.

Ukleščena kraljevina

Savdska Arabija je po zaprtju Hormuške ožine prek naftovoda East-West, ki prečka Arabski polotok, preusmerila sedem milijonov sodov na dan v pristanišče Janbu na obali Rdečega morja – med ožino Bab al Mandab in Sueškim prekopom. Naftovod deluje s polno zmogljivostjo, po podatkih analitične družbe Argus.

Tam se nahajajo tri rafinerije in izvozni terminal, ki je doslej služil predvsem izvozu nafte prek egiptovskega naftovoda Sumed v Evropo (ta povezava omogoča obvod Sueškega prekopa). S povečevanjem izvoza iz Janbuja sedaj skuša Savdska Arabija oskrbovati tudi azijska gospodarstva, ki so prej nafto dobivala prek Hormuške ožine. Toda medtem ko pot v Evropo vodi mimo Egipta, pot v Azijo iz Janbuja vodi skozi Bab al Mandab, kjer hutijevci nadzorujejo gorato obalo. Ti so sporočili, da ne bodo dovolili ameriško-izraelskih napadov na Iran iz Rdečega morja.

Če bi se pot zaprla zaradi napadov na ladje, bi morali tankerji s savdsko nafto iz Janbuja potovati preko Sueškega prekopa, nato pa okrog celotne Afrike, da bi dosegli Indijski ocean in od tam azijske kupce. V zadnjem času je večina novih pošiljk iz pristanišča romala na Kitajsko in v Indijo, pa tudi v Južno Korejo, Tajsko in Pakistan. Na Japonskem je savdski državni naftni velikan Saudi Aramco oskrbo zagotavljal s sprostitvijo zalog v lastnih skladiščih, ki jih najema v eni glavnih odjemalk, piše Bloomberg.

Največja proizvajalka nafte v regiji je v zadnjih tednih več kot podvojila izvoz iz Janbuja, ki je s tem dosegel pet milijonov sodov surove nafte, po podatkih Argusa. Preostala dva milijona sodov, ki ju lahko še prenese naftovod, se uporabita v rafinerijah v Riadu in Janbuju (država izvozi še za okrog 900 tisoč sodov derivatov iz Janbuja) ter za proizvodnjo elektrike.